Ta veseli dan ali Matiček se ženi

Mestno gledališče ljubljansko

režiser: Diego de Brea

igrajo: Primož Pirnat, Iva Kranjc Bagola, Uroš Smolej, Tina Potočnik Vrhovnik, Nejc Jezernik k.g. /Filip štepec k.g., Boris Kerč, Jožef Ropoša, Lena Hribar Škrlec

V središču osnovnega zapleta je ljubezenska intriga, ki jo sprva zasnuje in vodi Matiček, kasneje pa jo domislita in v svoje roke vzameta Gospa Rozala in Nežka ter zmešnjavo razvozlata do srečnega konca. Medtem pa Matiček o Baronu izreče še danes drzno zveneče besede:

»Al je kaj boljši kakor jaz? Vzemi mu denar, žlahto, ime, potegni mu dol to prazno odejo in postavi ga tja, kakor je človek sam na sebi, tak ne bo vreden, da bi on meni služil.«

Ne le, da med gospodo in podanki – razen v premoženju, naslovu in nošnji – ni razlike, vladajoči razred je tako moralno skorumpiran, da je vreden manj od svojih podložnikov. Ta veseli dan ali Matiček se ženi prinaša prerez vase zazrte družbe, in to v času, ko plameni revolucije nezadržno goltajo stari družbeni red in med vrsticami sočnega dialoga zažarijo iskre tistega ognja, ki je Slovence tudi duhovno postavil ob bok evropskim narodom.

Uveljavljeni in večkrat nagrajeni režiser Diego de Brea, ki je nazadnje v MGL zrežiral črno komedijo Bog masakra Yasmine Reza in Ionescovo dramo absurda Plešasta pevka, se z vsako komedijo spopade na svojstven in izviren način, ki se izmika trdno postavljenim komedijskim premisam: komično razpre v nepričakovani trpkosti in tudi bizarnosti, kajti vsaka komedija vznikne iz ogorčenja nad stanjem sveta in duha.

Anton Tomaž Linhart je s svojima igrama, Županova Micka (1789) in Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790), kot prvi oživil slovensko besedo na gledališkem odru. To ni bil le literarni, temveč tudi kulturni prelomni trenutek.