ZDA, Madžarska / 2025 / 148 min
režija: James Vanderbilt
vloge: Russell Crowe, Rami Malek , Michael Shannon, John Slattery, Richard E. Grant
VSEBINA
V neposrednem povojnem obdobju, ko se svet sooča z razkritimi grozotami holokavsta, ameriški vojaški psihiater, major Douglas Kelley, prejme izjemno nalogo: oceniti duševno stanje Hermanna Göringa, zloglasnega nekdanjega reichsmaršala in Hitlerjevega
namestnika, ter drugih visokih nacističnih funkcionarjev. Kmalu pa se znajde ujet v intenziven psihološki dvoboj z Göringom, katerega karizma in premetenost razgaljata trezno in srhljivo resnico da so tudi povsem običajni ljudje sposobni zagrešiti nepredstavljivo zlo.
Režiser in scenarist James Vanderbilt je pripoved zasnoval kot psihološki dvoboj dveh »velikanov manipulacije«, kot je odnos med njima opisal pisatelj Jack El-Hai, kajti Kelley si v filmu zada »razstaviti zlo«: ugotoviti, ali so nacistični voditelji delili skupno duševno motnjo oziroma osebnostni profil, ki bi pojasnil lahkotnost njihovih zločinov, Göring pa srečanja z njim izkorišča kot vajo za nastop pred sodiščem, kjer želi še zadnjič blesteče zagovarjati Hitlerja in nacistično ideologijo.
»Za Göringa je bil to intelektualni dvoboj, šlo je za vprašanje, ali lahko nadigra svoje zasliševalce in ohrani nadzor,« je dejal zgodovinar in svetovalec filma Michael Berenbaum.
Vanderbiltov scenarij sicer temelji na El-Haiovi knjigi The Nazi and the Psychiatrist (Naci in psihiater), ki je vzniknila iz avtorjevega srečanja s Kelleyjevim sinom, ki mu je predal kar petnajst škatel očetovih zapiskov iz Nürnberga, evalvacij skoraj dveh ducatov obtožencev ter drugih arhivskih zakladov, kot sta, kot so fiola tablet, ki so jih odvzeli Göringu, in zavojček piškotov, ki jih je paranoični nacistični funkcionar Rudolf Hess zavrnil, saj je bil prepričan, da ga želijo zastrupiti.
Iz teh škatel se je rodila knjiga, iz knjige pa film, ki nas ne sooča le s spektaklom procesa, pač pa tudi z vprašanjem, ali je zlo mogoče razumeti – in kaj se zgodi s človekom, ki se mu predolgo zre v oči. Nürnberški procesi so bili namreč prelomni, saj so se, kot poudarjajo ustvarjalci filma, »najhujši zločinci stoletja prvikrat znašli skupaj, v eni sami sodni dvorani«, ob tem pa so položili tudi temelje sodobnega mednarodnega prava, ki nam (bolj ali manj uspešno) služijo še danes.
