Ne bom več luzerka
drama, komedija
KINO
Ko se devetindvajsetletna diplomantka umetnostne zgodovine brez denarja, dela in družbe znajde na kavču svojih staršev, ugotovi, da bo odrasti težje, kot je pričakovala.
Kino brez ovir: filmske projekcije, prilagojene z zvočnim opisom, slovenskimi podnapisi ter tolmačenjem v slovenski znakovni jezik.
Slovenija / 2018 / 88 min
režija: Urša Menart
vloge: Eva Jesenovec, Živa Selan, Saša Pavček, Branko Završan, Špela Rozin, Jurij Drevenšek, Tina Potočnik Vrhovnik, Lara Vouk, Aljaž Jovanović, Timon Šturbej, Matic Lukšič, Vladimir Kusić,
Prvi igrani celovečerec Urše Menart (Nekoč je bila dežela pridnih, Kaj pa Mojca?) je bil v Portorožu nagrajen z vesno za najboljši celovečerni film, scenarij in stransko igralko, posebno omembo žirije pa je prejel na festivalu LIFFe.
iz prve roke
»V zadnjih nekaj letih je ogromno mladih, izobraženih in ambicioznih ljudi zapustilo Slovenijo, tisti, ki smo ostali, pa se pogosto sprašujemo, ali smo se res odločili prav. In o stvareh, o katerih se vsakodnevno sprašuješ, je včasih dobro posneti film. Ne bom več luzerka je film o generaciji, ki ji nikakor ne uspe odrasti in za katero Slovenija nima prostora. Je tudi film o deziluziji in generacijskem prepadu med ‘preizobraženimi’ milenijci, ki jih nihče ne potrebuje, ter njihovimi starši, ki so imeli za svoje otroke visoka pričakovanja, zdaj pa le nemočno opazujejo, kako jim življenje ne steče, kot bi moralo.«
– Urša Menart
kritike
»Prvi igrani celovečerec Urše Menart /…/ ustvari avtentično filmsko junakinjo, kakršnih v slovenskem filmu manjka. /…/ če [film] svoje junake in junakinje zasnuje z nekakšno ‘ameriško’ suverenostjo in lahkotnostjo, ki ju pri nas sicer kronično primanjkuje, in daje misliti, da bomo gledali podobno zabaven film, je [Špelina] okolica brezkompromisno slovenska /…/. Film tako z doživeto in iskreno zgodbo generacije mladih odraslih spretno združuje navdih od drugod in domačo resničnost. Vsaj tistim, ki so doživeli podobno usodo kot njegova junakinja, se bo najverjetneje močno usedel v srce.«
– Tina Poglajen, Dnevnik
»Duhovita in iskrena filmska pripoved. Glavna junakinja bi si zaslužila filmsko nadaljevanje, televizijsko serijo in upodobitev v stripu.«
– Marko Naberšnik, Najboljši filmi v 2018, Ekran
»Avtorica podeli glas lastni generaciji ter njene težave osvetli s pretanjenim spojem dramatičnosti in humorja.«
– utemeljitev nagrade vodomec (posebna omemba), LIFFe
»Film Ne bom več luzerka je tako karnevalsko ironičen in tako angažirano igriv kot EuroMayDay. In ko Špela reče, da ne smeš pobegniti, ker potem zmagajo kreteni, s tem le opiše deželo, v kateri so kreteni že zmagali. A če hoče postati socialna sila (Santa Guevara!), mora najprej postati nevarna – za začetek mora nazaj dobiti to, kar so ji vzeli, magari reči, za katere se je zdelo, da niso »nič posebnega«.« ZA+
– Marcel Štefančič, jr, Mladina