Romunija, Francija, Belgija, Švedska / 2022 / 125 min
režija: Cristian Mungiu
vloge: Marin Grigore, Judith State, Macrina Bârlădeanu, Orsolya Moldován, Andrei Finți, Mark Blenyesi, Ovidiu Crișan
Matthias se z dela v Nemčiji vrne v domačo vas v Transilvaniji, kjer se skuša ponovno vključiti v vzgojo svojega sina. Ko se lokalno podjetje odloči najeti delavce iz tujine, na dan privrejo frustracije, konflikti in strasti, ki tlijo pod površjem na videz mirne skupnosti …
Iz prve roke
»MRI preiskuje dileme današnje družbe: solidarnost proti individualizmu, strpnost proti sebičnosti, politična korektnost proti iskrenosti. Preizprašuje tisto atavistično potrebo po pripadnosti, po identifikaciji s svojo etnično skupino, svojim plemenom. Govori o naši naravni nagnjenosti k obravnavi drugih – bodisi pripadnikov druge etnične skupine, druge vere, spola ali družbenega razreda – z zadržki in sumničavostjo. To je zgodba o starih časih, ki jih dojemamo kot zaupanja vredne, in sedanjosti, v kateri vidimo kaos; o hinavščini in zlaganosti evropskega sistema vrednot, ki ga bolj oglašujemo kot udejanjamo. To je zgodba o nestrpnosti in diskriminaciji, o predsodkih, stereotipih, oblasti in svobodi. Zgodba o strahopetnosti in pogumu, o posamezniku in množici, o osebni in kolektivni usodi. Pa tudi o preživetju, revščini, strahu in mračni prihodnosti.
Film prikazuje posledice globalizacije za majhno skupnost, zakoreninjeno v starodavnih tradicijah: vrednote preteklih časov so izginile, internet pa ljudem ni prinesel novih, temveč jim je nakopal težavo, kako v današnjem informacijskem in moralnem kaosu ločiti resnico od osebnega mnenja.
MRI se ukvarja tudi s stranskimi učinki politične korektnosti: ljudje so se naučili, da je bolje molčati, kadar njihovo mnenje odstopa od trenutne norme. Toda politična korektnost ni formativni proces in ni korenito spremenila mnenj – ljudje so začeli svoje misli le manj izražati. A stvari se sčasoma nakopičijo in na neki točki prekipijo.
‘Politično nekorektnih’ mnenj film ne povezuje z nobeno narodnostjo ali skupino: mnenja in dejanja so vedno individualna, zato niso odvisna od skupinske identitete, pač pa nanje vplivajo veliko bolj zapleteni dejavniki.
Zgodba ima poleg družbenih konotacij tudi globljo človeško razsežnost – govori o tem, kako lahko naša prepričanja oblikujejo naše odločitve; o naših instinktih, iracionalnih nagonih in strahovih, o živali v nas, o dvoumnosti naših čustev in dejanj ter nezmožnosti, da bi jih kdaj v celoti razumeli.
A v filmu so mi najbolj všeč stvari, ki jih ni mogoče opisati z besedami.
/…/ Empatija in druge družbene veščine se menda oblikujejo na površini možganske skorje, medtem ko bolj živalski instinkti, ki so ljudem pomagali preživeti, zavzemajo preostalih devetindevetdeset odstotkov možganov. R.M.N. je kratica za rezonanța magnetică nucleară [slikanje z magnetno resonanco]. Gre za preiskavo možganov, posnetek, ki skuša odkriti, kaj se skriva pod površjem.
/…/ Nekdo mi je rekel, da bi se film lahko imenoval Evropa 2.0. Med snemanjem pa sem na eni od lokacij naletel na sliko iz poznega 19. stoletja z naslovom Jagnje božje. Zdelo se mi je, da bi bil tudi to dober naslov.«
– Cristian Mungiu
