Japonska / 2021 / 121 min
režija: Ryusuke Hamaguchi
igrajo: Kotone Furukawa, Ayumu Nakajima, Hyunri, Kiyohiko Shibukawa, Katsuki Mori, Shouma Kai, Fusako Urabe, Aoba Kawai
zgodba
Nepričakovan ljubezenski trikotnik, spodletel poskus zapeljevanja ter srečanje, ki je posledica nesporazuma.
Tri zgodbe spremljajo tri ženske, katerih življenja zaznamujejo odločitve, obžalovanja, prevare in naključja. Omnibus Ryusukeja Hamaguchija, režiserja filma Drive My Car, je bil nagrajen z berlinskim srebrnim medvedom.
iz prve roke
»Zanimala me je ideja naključja, pa tudi z njo povezana vprašanja: kako se naključje zgodi, kako ga izkoristimo in kako vpliva na naša življenja. Na primer ptica, ki nenadoma prileti pred nas, ali pa vlak, ki pripelje mimo. Začel sem razmišljati o definiciji naključja in o tem, da bi svoje razumevanje pojma prelil v film. Nastala je nekakšna zgodba o minljivosti, o ujetju trenutka. /.../ Fantazija in domišljija sta povezani z naključjem. Ko razmišljaš o naključju, razmišljaš o njegovih številnih vidikih. Recimo o tem, da naključij le redko sploh ni; ali pa o tem, da gre večinoma za nepomembne stvari. Potresom in drugim nesrečam ne rečemo naključje. Ko se torej ta trivialnost zgodi, podoba vsakdanjega življenja za trenutek zbledi in znajdemo se v drugem svetu, svetu, ki je ločen od resničnosti. Soočanje z naključji nas prisili v razmislek o verižnosti dogodkov. Začnemo se spraševati: kaj bi storil, če se to ne bi zgodilo? Bi ravnal drugače? Naključja odpirajo svet različnih možnosti: kaj bi bilo, če bi bilo ... Tu pa začne domišljija delati čudeže /…/. Vsi fantaziramo, to je neizogibno. Ta misel me je med pisanjem scenarija zelo zanimala. Ugotovil sem, da me je razmišljanje o naključjih pravzaprav spodbudilo k razmišljanju o človekovi sposobnosti izmišljevanja.«
- Ryūsuke Hamaguchi
portret avtorja
Japonski režiser Ryusuke Hamaguchi, rojen leta 1978, je diplomiral iz filma na Umetniški univerzi v Tokiu. Mednarodno se je uveljavil leta 2015, ko je njegova epska melodrama Happi Awa na festivalu v Locarnu osvojila posebno omembo za scenarij in nagrado za najboljšo igralko, tri leta kasneje pa se je s skrivnostno romanco Asako I & II (Netemo sametemo) uvrstil v uradni program festivala v Cannesu. Lani sta velik uspeh doživela kar dva režiserjeva filma: triptih O naključju in domišljiji (Guzen to sozo) je na Berlinalu prejel srebrnega medveda (veliko nagrado žirije), Drive My Car pa je bil v Cannesu nagrajen za najboljši scenarij. Za slednjega je Hamaguchi nedavno prejel tudi zlati globus za najboljši film v neangleškem jeziku.
kritike
»Najboljši film tekmovalnega programa [festivala v Berlinu].«
- Luc Chessel, Elisabeth Franck-Dumas, Libération
»V vsaki od treh zgodb neodvisna ženska nenamerno vstopi v svet druge, se zaplete v soočenje različnih perspektiv in preda hrepenenju, ki zabriše meje med želenim, resničnostjo in fantazijo. Film O naključju in domišljiji s svojo mojstrsko nepretenciozno preprostostjo uteleša tisto značilnost filmov Erica Rohmerja, pri kateri so liki, prepričani same vase, postopoma vse bolj presenečeni nad človeškimi interakcijami. Kot se pogosto dogaja v življenju, ima tudi v teh filmih srečanje z drugimi moč, da razbije fasado posameznikove prepričanosti – o identiteti, morali, samem ustroju sveta – ter ga prisili k razmisleku o lastnem značaju in obstoju.«
- Daniel Kasman, Notebook
»Film O naključju in domišljiji je izmenično jedka, erotična, strašljiva in spodbudna zgodba o prvinski moči pripovedovanja.«
- Chuck Bowen, Slant
»Pričujoči triptih je eleganten in zabaven, pretanjen, topel in domiseln. Pripovedi tečejo lahkotno, a hkrati globoko resno, ter nas vabijo k razmisleku, kako lahko poti, ki jih izberemo v življenju – tako napačne kot prave – določajo že najmanjša naključja. Resnično prijetna in poživljajoča izkušnja.«
- Peter Bradshaw, The Guardian
»Kar nas skozi ves film preseneča, je pomen dialoga – besedni spopadi med Meiko in Kazuakijem se gibljejo nekje med duhovičenjem v slogu screwballa in cassavetesovsko samoanalizo, medtem ko je srečanje Segawe in Nao zapeljiv ples, ki ga poganjajo besede.«
- Allan Hunter, Screen Daily
