gledališka predstava / 70'
avtor literarne predloge: Ervin Fritz
režija: Darko Čuden in Klemen Langus
Ervin Fritz je pesnik, dramatik, prevajalec in dramaturg. Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada, Savinovo nagrado, Ježkovo, Veronikino, Večernico in Zlatnik poezije 2019.
V Slovenski kuri se v zanj »partizanski« gledališki pisavi po partizansko (v besedi je art, umetnost) kot umetnik - bojevnik sprašuje (in mi z njim???) o preteklosti, sedanjosti in (morda) prihodnosti slovenskega naroda. Njegove številne podsisteme (šolstvo, zdravstvo, jezik, kulturo, gospodarstvo, gasilstvo …) jemlje v tak radikalno satirični precep, da se utegnejo mnenja občinstva cepiti. In prav je tako, v takem cepiču je namreč smisel gledališča. Že res, da nas lahko zabava, in še kako je to prav in se prileže in nam godi, nikakor pa nas ne sme uspavati, kaj šele omrtvičiti.
Naša zblojena slovenska kura se torej znajdeva v okovih in krempljih in šapah (predvsem) domačih (!!!) in tujerodnih združenj, formacij, ambicij, stremljenj in poželenj domala biblijskih razsežnostih. Kot pridna, spucana nesnica je žrtev (predvsem, če ne zgolj in samo in le?!) denarnonosnih, brezobzirnih požiralk mojega, tvojega in našega bistva, in zato kot kura (pa brez zamere kuram, ki so sicer prefrigane kot sam hudič, pa še lepe za povrh!!!), ki jo je vrglo iz kompasa in ritma in ovinka, bega in leta in se peri po svojem zanikrnem in zakotnem in zasranem dvorišču.
Med tistimi, ki so v tej slovenski zgodbi potegnili in/ali vlečejo kratko, krajšo in najkrajšo, se nekateri znajdejo prav po frajtonarsko domače, mnogi se hudo pogubijo, redkejši (že na tem svetu!) odrešijo. Se sistemu, ki te pogoltne, prežveči in izpljune, lahko upremo? Si mu upamo pljuniti v gobec? Gremo za kruh v revolucijo ali se gremo kruha in iger? Bomo peli Mi gremo, gremo … ali obujali spomine Mi pa nismo se uklonili ali bomo pokleknili, češ eh, kva, pa klinc gleda, takle mamo, kva pa čmo, še dober, da je tko. Kaj se nam dogaja, ko odpovedujejo mehanizmi človečnosti in moramo kar naprej potrjevati že ničkolikokrat potrjeno? Naj strnemo vrste, staknemo glave ali pa se razhajkamo in nam vse dol visi?!
Ervin Fritz je pač tak fric, da po ervinfritzovsko pelje in melje svojo, mojo, tvojo, našo štorijo, ostro in srdito in burleskno duhovito, razgalja potja in brezpotja slovenske družbe, v kateri kažipotov ravno ne mrgoli (ni pa treba, da zavoljo tega scagamo!!!), plotov pa ne zmanjka. Oplemeniti jo z brechtovskimi vložki, ki naj gledalca ne uspavajo, ampak vzdramijo, spodbudijo k čuječnosti, k čemer prispevata tudi pesmi Trbovlje in V četrtek zvečer v preimenitni izvedbi gledališke umetnice Jerce Mrzel, ki je imela pred davnimi leti v Cankarjevem domu večer šansonov z naslovom Sklicujem zborovanje.
V Slovenski kuri Ervina Fritza se ponavlja besedica ampak. Ta nas (priznajmo ali ne???) hudo razgalja, vsepovedna je in vsepričujoča: A veste, jest nimam nič proti, ampak …?! A nas ni škoda? Ni nas škoda! Ali pa?!
brezplačen vstop
